Slovenija meri dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov površine, po njej pa je speljanih skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti.

Bohinjske gore že stoletja vabijo ljubitelje narave. Tvorijo veličasten venec gora, od južne verige spodnjih Bohinjskih gora, preko zahodne verige, ki obroblja Komno in Dolino Triglavskih jezer, do gorskega očaka Triglava na severu in dalje proti vzhodu, kjer se znižajo do pokljuških gozdov.

Ta izjemna kotlina v osrčju Julijskih Alp in hkrati v središču Triglavskega narodnega parka preseneča s svojo raznolikostjo. Tu doživimo vse višinske pasove od gladine jezera na višini 540 metrov do najvišjega vrha Slovenije, 2864 metrov visokega Triglava. Pohodniško spoznavanje Bohinja je zanimivo in lepo v vseh letnih časih, saj tudi pozimi tu najdemo možnosti za nova doživetja na 17 sprehajalnih in drugih pohodniških poteh, denimo s tekaškimi smučkami ali s krpljami.

Pohodništvo je bilo eden od prvih vzgibov za turistični obisk Bohinja. Prvi obiskovalci so se sprehajali ob jezeru in občudovali lepote bohinjskih ledeniških dolin. Bohinj beleži tudi prvi uspešen vzpon na Triglav iz leta 1778. Štirje srčni možje so takrat osvojili Triglav, danes simbol Slovencev.

Dnevi pohodništva v letišnjem letu poteka od 12.9 do 12.10.2014. [ program ]

Povezave:

Predstavitev - Dnevi pohodništva

Pohodniške ture v Bohinju